malo morje vsega

Spet bila v Italiji in vse kar sem s seboj prinesla je parmezan - zapakiran v nekakšno posodo, ki ima ribežen (tako da se ga enostavno riba in zdrži dlje) in pa tole slikco čeveljcev al kakorkoli že poimenovane obutve. V trgovini so jih z navdušenjem in obilo smeha poskušale obuvati in dejansko hoditi deklice v začetku najstniških let, jaz pa sem jih ovekovečila in preverila če jih imajo še dosti- ekskluzivno za vse- ja, v vseh številkah so na voljo!:) Zakaj jih dejansko nekdo- ena kupi mi ni jasno, sam so pa zanimive.

Ja, mogoče je res čas, da vsem povem, da sm mičkn obsedena z labelami- ne sam labelami- tudi vazelini in vse podobne zadeve, s katerimi se maže ustnice. V torbi jih imam vedno nekaj- ne le ene ali dveh, če pa jih ni se počutim grozno. Finta pa je v tem, da nobene ne porabim do konca, ker si že prej kupim novo/nove. Kakšne dišijo, spet druge se dobro “obdržijo” …skratka navdušena sem nad njimi!

p.s.- eno priznanje na dan je dovolj.

Včeraj sem šla skozi Knaflov prehod (mimo Asa) in dvakrat pogledala proti majhni zelenici in ugotovila, da se tam pase, sprehaja, kakorkoli- nevem kako se reče sprehajanju prašička.. Bel, majhen, vesel prašiček, ob travnati površinici pa dva zadovoljna lastnika. Nja, presenečenje je bilo veliko, tko da zdaj nevem- je to nova “domača” žival? Zanimivo…simpatično bitje, mogoče se bo več lastnikov začelo odločati o tovrstnih živalicah?

se je spomnim še iz spota Rickyja Martina…so namreč vsi govoril “da je res huda” in da ma “res hude ustnice”, sam ob pogledu na to sliko pa se ne strinjam z večino- moških, sam sj- kaj pa oni vejo?:)

z velikim Z - včeraj, btc, hala A,Spar….Se mi zdi, da sem prvič v življenju bla zunaj na zajtrku- resnično na zajtrku. Sirov burek, sok iz pomaranč in koščki ananasa- najedena sm bla do večerje! Sam da pa ne omenim neprijaznosti gospe izza pulta- še dobro, da nisem bla sama, ker drugače bi se bala prosit, če mi lahko mičkn pogreje burek. Tečna, nezadovoljna sama s seboj,…prodajalka. Čudn, pa tolko dobrot je imela pred sabo:) Jaz pa- ja, še bom ponovila zajtrk zunaj.

Il divo. Fantje niso, da bi se slinla nad njimi, ker mi vizuelno niso “za dol padt”, sam…glede na to, da sm cd našla slučajno v stanovanju predno sem šla v službo in so mi bili všeč…morm prlimat tole v blog. Fantje majo res glasove.

In po kakšni logiki nekateri imajo posluh, eni pa sploh ne?se mi zdi, da ko so dajali posluh v Merkatorju sem bila ravno na morju?!:)

…je spremenjen. Ne prav dosti, ker je moja soba majhna, ampak ravno toliko spremenjen, da sem vsakič, ko stopim v sobo malo presenečena. Računalnik je na drugem mestu, omarica pod mizo, malo prahu je manj…ja, vzela sm si tri urice in malo spremenila svoj prostor. Vse študijske stvari so v vrečah, kremice  in kreme (ki jih ne uporabljam) so v smeteh, laki , ki so že dobesedno trdi, so v smeteh…jep, ko bom šla na svoje, mi bo res fino urejati svoj prostor, bom pa vsekakor pogrešala svojo sobico, v kateri ždim že mnogo let.

Pa rada bi imela tudi tole vrečo za sedenje:

Ko zmanjka delov Prison break-a, se loti človek filmov.Tokrat je bila moja izbira “ta nov Bond” in sm misnla, da mi ne bo gledljiv- sploh, pa se je izkazal, da niti ni tok slab, sam zakaj pa ves film tale Bond drži tok čudn ustnice, mi pa ni jasn!

…je za mano. Začetek je bil zelo blag v primerjavi z polnjenjem škafca poleg postelje..Mnogo let- no, celo življenje do pred nekaj meseci, ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih večjih- hujših glavobolih, očitno pa se bo vse nadoknadilo.Z lepimi nameni sem začela dan, končala pa v postelji z grozljivo zverjo- Migreno! Razbijalo v glavi, v sencah, oči so hotle iz jamic…grozno- res.

Sam sem preživela in zdaj sem bogatejša za eno izkušnjo?!blah! Ne maram takih izkušenj in ne maram migren.